Slepo oklepanje naukov ne vodi do razumevanja Daa

Slepo oklepanje naukov ne vodi do razumevanja Daa

Zhuangzi, poglavje 外物 (“Zunanje stvari”), uporablja preprosto, a filozofsko izjemno zgoščeno prispodobo, ki se glasi:

筌者所以在鱼，得鱼而忘筌；蹄者所以在兔，得兔而忘蹄。言者所以在意，得意而忘言。(quan zhe suo yi zai yu, de yu er wang quan; ti zhe suo yi zai tu, de tu er wang ti. yan zhe suo yi zai yi, de yi er wang yan.)

Ta odlomek pravi: mreža je namenjena ribam, past zajcem, besede pa pomenu; ko cilj dosežemo, je treba orodje pozabiti. V tej navidezno preprosti analogiji se skriva ena temeljnih misli zgodnjega daoizma: razlika med sredstvom in resničnostjo.

Na prvi ravni prispodoba poudarja instrumentalno naravo jezika in konceptov. Mreža nima vrednosti sama po sebi, temveč le kot sredstvo za ulov ribe; podobno tudi past in besede obstajajo zgolj v funkciji nečesa drugega. Ko cilj dosežemo, vztrajanje pri sredstvu postane odveč ali celo moteče. Prispodoba tako opozarja: ko ujameš ribo, pozabi mrežo; ko ujameš zajca, pozabi past; ko dosežeš pomen, pozabi besede, ko dosežeš uvid, pozabi nauk.

Na globlji ravni pa prispodoba meri na omejenost jezika in pojmovnega mišljenja. Osnovna iztočnica daoistične misli je, da besede nikoli ne morejo zajeti polnosti Daa (道), saj so vedno le delne, odvisne in začasne konstrukcije. Jezik kaže na pomen, vendar ga ne more v celoti zajeti. Zato Zhuangzi opozarja, da je nevarno zamenjati orodje za tisto, kar orodje omogoča: mrežo za ribo, besede za pomen, koncept za izkušnjo.

S tem se odpira osrednja daoistična intuicija: resničnost ni izčrpana z opisom. Vsak opis že pomeni rez v tok življenja, zato je nujno, da se zavedamo njegove omejenosti. Pravi cilj ni v neskončnem kopičenju razlag, temveč v neposrednem ujemanju z naravnim tokom stvari, kar daoizem imenuje wuwei (无为) – neprisiljeno delovanje.

Prispodoba tako deluje tudi kot kritika togosti znanja. Ko se človek oklepa metod, teorij, besed ali naukov, izgubi stik z živim gibanjem sveta. 48. poglavje Daode jinga navaja: 为学日益，为道日损。损之又损，以至于无为。(wei xue ri yi, wei dao ri sun. sun zhi you sun, yi zhi yu wu wei.), kar Maja Milčinski posloveni: “Znanju vdani dan za dnem dobiva / Dau vdani dan za dnem izgublja./ Vsevdilj izgubljajoč prispe / počasi do nenamernega delovanja”. Znanje, ki je nekoč služilo kot mreža za ulov “ribe”, se lahko spremeni v oviro, če ga ne znamo odložiti, ko je njegova naloga opravljena.

Paradoksalno pa Zhuangzijeva prispodoba to sporočilo izraža prav z besedami. S tem Zhuangzi ne zanika jezika, temveč pokaže njegovo funkcijo: je nujno, a ne zadostno orodje. Njegova vloga je pokazati, ne nadomestiti izkušnje. Zato mora biti tudi samo besedilo na koncu “pozabljeno”, tako kot mreža, ko ribo že držimo v roki.

V tem smislu prispodoba ne uči zavračanja znanja ali naukov, temveč njihovo preseganje. Uči gibanja skozi nauke, ne odvisnosti od njih. Resnica Daa ni v mreži, temveč v predpogoju ribolova.

Yuan Weiqi