Vljudnostni obisk pri Wu Chengzhen, predstojnici templja Changchun v Wuhanu

Na poti na Drugi mednarodni seminar daoistične kulture v Danjiangkou smo se ustavili v Wuhanu. Delegacija Slovenskega daoističnega templja (rektor Yuan Weiqi, prorektorica Yuan Weiheng ter predstavnik SDT na Kitajskem Tian Weize s svojim učencem Lin Sichengom) je tam obiskala podpredsednico Kitajske daoistične zveze in predstojnico templja Changchun (Fang Zhang) Wu Chengzhen. 

Kljub svoji zasedenosti, nas je prijazno sprejela. Organizacijo obiska in prevajanje ob vodenem ogledu templja ter srečanju s predstojnico Wu Chengzhen je prevzel brat Li Xinhong. 

Prisrčno srečanje je potekalo na praznik Lü Dongbina. Zaključili smo ga ob sproščenem pogovoru na kosilu v tempeljski restavraciji, kjer je beseda tekla tudi o zahtevnosti ustreznega prevajanja daoistične terminologije. Ker je bila vsebina pogovorov zanimiva za širšo daoistično in prevajalsko publiko, smo zaprosili Li Xinhonga, če bi za našo spletno stran predstavil tempelj in predstojnico Wu Chengzhen, na kar je prijazno pristal. 

Changchun guan je eden najpomembnejših daoističnih templjev v Wuhanu. O njem govorijo legende in zgodovinopisje.

Po legendi naj bi se na mestu, kjer danes stoji tempelj, ustavil Laozi na svoji poti k petim starešinam. Včasih so območje ob vznožju Dvojne gore (Shuangfeng) pokrivali borovci, zato je bilo imenovano Otok borovcev. Zaradi omenjenega dogodka je to postal sveti kraj, poimenovan tudi Laozijeva palača. 

Čeprav so te zgodbe pomembno sooblikovale sveto podobo templja, pa sodijo bolj v izročilo, kot v uradno zgodovino. 

Pisani viri dokazujejo, da je širše omenjeno območje postalo zgodovinsko pomembno že veliko pred nastankom templja. Grič, na katerem stoji Changchun Guan (nekdaj imenovan Shuangfeng, nato Huanghushan, tudi Kačji grič), je tesno povezan z zgodovino Wuchanga. 

Uradna lokalna zgodovina navaja, da je bilo to območje posebej pomembno za politično, vojaško in literarno zgodovino Wuhana. V tem smislu je bila sveta geografija območja Changchun Guan vključena v širšo historično krajino, znano že iz predimperialnega obdobja, a je večji pomen dobila v času dinastije Tang.

Tempelj sega v čas dinastije Yuan: zgradili so ga učenci znamenitega mojstra quanzhen tradicije Qiu Chujija, z daoistčnim imenom Changchun, po katerem so ga tudi poimenovali. Pozneje je postal pomemben center daoistične smeri Quangzhen v osrednji Kitajski. Ker je stal na strateško pomembnem kraju blizu Wuchanga, je bil v vojnah večkrat poškodovan in znova postavljen. Najhujšo škodo je doživel v času vstaje Taiping v drugi polovici 19. stoletja, nato pa so ga še v času dinastije Qing rekonstruirali. 

V sodobni zgodovini je bil tempelj povezan z revolucijo leta 1911 in tako imenovano ‘severno ekspedicijo’, kar kaže na prepletanje religioznega prostora s politično zgodovino. 

Tempelj Changchun je sveti prostor, v katerem se prepletajo legenda, sveta geografija, institucionalizirani daoizem in moderna kitajska zgodovina.

Kratka predstavitev predstojnice templja

Wu Chengzhen je prva ženska, ki je zasedla ta vodilni položaj, kar predstavlja prelomnico v zgodovini kitajskega daoizma: simbolizira kontinuiteto religiozne tradicije in novo obdobje v prepoznavanju vodilne vloge ženske v daoistični tradiciji.

Njeno življenje in delo utelešata predanost veri, zavezanost javnemu delovanju in posvečenost ohranjanju in razvijanju daoistične kulture.

Že v zgodnjih letih je kazala nagnjenost k globoki duhovnosti. Še zelo mlada se je odločila za samostansko življenje (chu jia). Postala je daoistična duhovnica. 

Občudovala je He Xiangu, edino žensko med legendarnimi Osmimi nesmrtniki. To zgodnje navdušenje ne razkriva le njene religiozne iskrenosti, temveč tudi željo slediti poti kultivacije, sočutja in transcendence. He Xiangu ji je bila duhovni vzor in simbol ženske zmožnosti v daoistični tradiciji.

Na svoji religiozni poti je Wu Chengzhen veliko prispevala k daoistični praksi, tempeljski administraciji ter h karitativnosti. 

Njeno delovanje za javno dobro je izraz širšega razumevanja daoizma kot žive tradicije v dobrobit družbe in kultivacije posameznika.

Z dobrodelnostjo in drugimi družbenimi aktivnostmi je dokazala, da religiozno vodstvo ni vezano zgolj na ritualno, temveč tudi na moralno avtoriteto in družbeno odgovornost.

V zadnjih letih je Wu Chengzhen pomembno prispevala k restavriranju in razvoju tempeljske arhitekture in religioznega prostora. Trenutno je vključena v prenovo dvoran Chengqiwen in Laichengzong.  Projekt odseva spoštovanje zgodovinske dediščine in upošteva prihodnost daoistične kulture. To ni zgolj fizična prenova stavb, temveč tudi prenova svetega prostora, nadaljevanje ritualnega življenja in ohranjanje kulturnega spomina za bodoče generacije. 

Če se usmerimo v prihodnost, denimo, načrt za izgradnjo stolpa Changchun govori o njeni dolgoročni razvojni viziji templja. Pod njenim vodstvom daoizem ni le ostanek preteklosti, temveč živa tradicija, ki je sposobna prenove v sodobnem svetu. 

Wu Chengzhen je vplivna religiozna voditeljica. V svojem življenju povezuje duhovno kultivacijo, instuticionalno vodenje, dobrodelnost in ohranjanje kulture.