Med nebom, zemljo in srcem: srečanje z Michaelom R. Sasom

Pred ustanovitvijo SDT, februarja 2018, sva z Yuan Weixin po predhodni najavi obiskala Michaela R. Sasa v Los Angelesu. Takrat je tam služboval pri Church of the Immaculate Conception. 

Teden dni, ki smo ga preživeli v njegovi bližini, ni bil zgolj obisk, temveč vstop v prostor redke izkušnje, v življenje človeka, ki stoji na presečišču svetov. Saso namreč ni le raziskovalec, temveč tudi udeleženec. Ni le opazovalec religije, temveč njen nosilec.

Njegova življenjska pot razkriva nenavaden lok od zahodne akademske izobrazbe do notranjega razumevanja kitajske religijske tradicije. Rojen leta 1930, se je izobraževal na uglednih univerzah v Združenih državah Amerike in Evropi. Med drugim na Yale University in University of London, kjer je tudi doktoriral iz klasične kitajščine in antropologije. Kasneje je poučeval na University of Hawaiʻi, kjer se je uveljavil kot eden vodilnih poznavalcev kitajskih religij. Vendar pa njegova akademska kariera sama po sebi ne pojasni njegove posebnosti.

Če njegovo izobraževalno pot pogledamo natančneje, se razkrije postopno poglabljanje v razumevanje človeka in sveta. Diplomiral je iz literature na Univerzi Sv. Klara (1952), magistriral iz filozofije in antropologije na Univerzi Gonzaga (1955), nato iz kitajskih študij na Yale University (1964), doktorski študij pa zaključil na University of London (1971). Ta raznolika izobrazba, od humanistike do sinologije, ni bila zgolj formalna, temveč je pripravila teren za njegovo poznejšo sposobnost prehajanja med kulturami in načini mišljenja.

Ključni preobrat njegove poti se je zgodil na Tajvanu, kjer je vstopil v živo tradicijo daoističnega rituala. V izjemno redkem, prvem primeru za Zahodnjaka je bil iniciiran v duhovniško linijo tradicije Zhengyi Dao. Ta sprejem ni bil zgolj simboličen, temveč dejanski vstop v neprekinjeno verigo ritualnega prenosa, v strukturo, kjer znanje ni le intelektualno, temveč telesno, performativno in kozmično umeščeno.

V okviru daoizma duhovnik ni zgolj učitelj nauka, temveč posrednik med svetovi. Njegova naloga je vzpostavljati ravnovesje med nebesnim, zemeljskim in človeškim redom. To razumevanje religije kot delujočega sistema, kot neke vrste "kozmične prakse", je Saso ponotranjil in ga nato prenesel v svoje raziskovanje.

Osrednji predmet njegovega dela je bil ritual Jiao (醮), eden najkompleksnejših obredov v daoistični tradiciji. Ta ritual ni zgolj religijski dogodek, temveč celostna rekonstrukcija sveta, dejanje, v katerem skupnost simbolno in učinkovito ponovno vzpostavi kozmično harmonijo. V tem smislu Jiao deluje kot oblika »kozmične administracije«, kjer se ureja odnos med vidnim in nevidnim, med redom in kaosom.

Saso je imel privilegij, da tega rituala ni le opazoval, temveč ga je tudi izvajal. Prav ta dvojna pozicija, znanstvenika in praktika, daje njegovemu delu posebno težo. Njegovi opisi niso redukcija rituala na simbol ali družbeni pojav, temveč poskus razumeti njegovo notranjo logiko, njegovo učinkovitost znotraj lastnega sveta pomenov. V njegovih delih ritual ni metafora, temveč struktura svetega.

Poleg raziskovalnega dela je pomembno prispeval tudi k razvoju študij daoizma kot akademskega področja. Kot sourednik revije Taoist Resources je soustvarjal prostor za resno in poglobljeno obravnavo daoističnih besedil in praks. Njegovo delo na področju medverskega dialoga pa kaže še eno dimenzijo njegovega razmišljanja: na prepričanje, da različne religijske tradicije ne obstajajo kot zaprti sistemi, temveč kot različni izrazi iste temeljne človeške usmerjenosti.

Spomnim se pogovora, v katerem je dejal: »Najveličastnejša streha vseh streh je zvezdno nebo; najveličastnejši temelj vsega človeškega je naša čudovita mati Zemlja; in edini resnični oltar, na katerem zares lahko darujemo, je človekovo, naše srce.«

V teh besedah se razkrije bistvo njegovega življenjskega dela. Religija zanj ni bila predmet, ki ga je treba razložiti, temveč izkušnja, ki jo je treba živeti. Njegova pot ne predstavlja le mostu med Zahodom in Vzhodom, temveč tudi med vednostjo in izkušnjo, med teorijo in prakso. 

Prav v tem prostoru, kjer se stikajo nebo, zemlja in človekovo srce, religija znova zaživi. A ne kot oddaljen koncept, temveč kot neposreden način bivanja v svetu in  svetemu.

Izbrana bibliografija Michaela R. Sasa

Sasovo delo obsega monografije, uredniško delo in številne znanstvene razprave, ki skupaj tvorijo enega najcelovitejših korpusov o daoističnih ritualih v zahodnem akademskem prostoru.

Monografije

• Saso, Michael R. Taoism and the Rite of Cosmic Renewal. Pullman: Washington State University Press, 1972.
• Saso, Michael R. Blue Dragon, White Tiger: Taoist Rites of Passage. Washington, D.C.: Taoist Center, 1990.
• Saso, Michael R. The Taoist Body. Honolulu: University of Hawai‘i Press, 1997.
• Saso, Michael R. The Gold Pavilion: Taoist Ways to Peace, Healing, and Long Life. Boston: Tuttle Publishing, 1995.
• Saso, Michael R. Mystic, Shaman, Oracle, Priest: A Study of Ecstatic Religion. New York: State University of New York Press, 1995.

Uredniška dela

• Saso, Michael R., in drugi (ur.). Taoist Ritual in Chinese Society and History. (različne izdaje in zborniki prispevkov).
• Saso, Michael R. (sou.) urednik revije Taoist Resources.

Izbrani znanstveni članki in razprave

• Saso, Michael R. “The Jiao Rite of Cosmic Renewal.” V različnih znanstvenih publikacijah o daoističnih ritualih.
• Saso, Michael R. “Teaching Taoism in the West.” Članki o prenosu daoističnih praks v zahodni akademski prostor.
• Saso, Michael R. Različni prispevki o ritualih tradicije Zhengyi Dao in njihovem družbenem kontekstu na Tajvanu.

Yuan Weiqi, rektor SDT