Prvo zasedanje prvega sveta Svetovne daoistične federacije

Prvo zasedanje prvega sveta  Svetovne daoistične federacije je potekalo med 24. in 26. marcem 2024 v okrožju Luyi (Zhoukou, provinca Henan). Sovpadalo je s skupnim obredom ob 2595. obletnici rojstva Laozija. Na zasedanju so, vključno s slovenskimi predstavniki, sodelovali delegati iz 28 držav in regij, kar potrjuje izrazito mednarodno naravo dogodka.

Dogodek je imel močan simbolni in ritualni pomen, saj je potekal v kraju, ki v tradiciji velja za rojstni kraj Laozija, ter je bil neposredno povezan z obrednimi praksami v čast temu osrednjemu liku daoistične tradicije. 

Izbira Luyija kot prizorišča prvega zasedanja tako ni bila zgolj protokolarna, temveč konceptualno premišljena kot oblika romanja k »izvoru« daoizma in kot sredstvo za utrditev skupne identitete ter idejne kohezije med raznolikimi daoističnimi skupnostmi po svetu.

V okviru srečanja so bile začrtane ključne usmeritve prihodnjega delovanja federacije, med drugim krepitev institucionalnega povezovanja, razvoj izobraževalnih in raziskovalnih dejavnosti ter večja prisotnost daoizma v globalnih razpravah, zlasti na področjih trajnostnega razvoja, etike okolja in medreligijskega dialoga. Pomemben vidik zasedanja je predstavljala tudi formalizacija mednarodnega sodelovanja prek t. i. sestrinskih povezav med organizacijami, kar kaže na postopno strukturiranje globalne daoistične mreže.

Zasedanje je sledilo ustanovitvi  Svetovne daoistične federacije na Maoshanu septembra 2023, enem najpomembnejših središč daoistične religijske tradicije na Kitajskem, in je služilo kot prva platforma za predstavitev konkretnih rezultatov ter pobud novoustanovljene organizacije. V tem okviru je bila predstavljena tudi izkušnja sodelovanja med Slovenskim daoističnim društvom in templjem Chongdao Gong, ki jo je predstavila mag. Darija Mavrič Čeh (Yuan Weixin).

Izstopajoč prispevek na zasedanju je imel prof. Martin Palmer, ki je v svojem govoru z naslovom Mednarodna vloga Svetovne zveze daoistov (世界道教联合会的国际角色) izpostavil pomen novoustanovljene organizacije v sodobnem globalnem kontekstu. Po njegovem mnenju daoizem v svoji zgodovini še nikoli ni v tolikšni meri sistematično in institucionalno stopil v dialog s svetom ter delil svojih filozofskih in religijskih uvidov zunaj tradicionalnega kulturnega prostora.

Palmer poudarja, da se pomen tega koraka kaže prav v trenutku, ko se človeštvo sooča z večplastnimi krizami, ki zahtevajo drugačne etične in kozmološke pristope. V tem okviru omenja tudi simboliko prehoda v t. i. cikel heksagrama Li (ogenj) iz I Ching, ki ga interpretira kot obdobje intenzivne transformacije, vidnosti in tudi potencialne nestabilnosti. Prav zato naj bi bila daoistična načela ravnovesja, nenasilnega delovanja (wu wei) in harmonije z naravnimi procesi še posebej relevantna.

Posebej izpostavi tudi ideal Taiping (»veliki mir«), ki v kitajski religijsko-filozofski tradiciji označuje stanje kozmične in družbene harmonije. Po njegovem prepričanju sodobni svet, zaznamovan z okoljskimi, družbenimi in duhovnimi krizami, nujno potrebuje prav takšne koncepte kot možne orientacijske modele za prihodnji razvoj.

Prvo zasedanje prvega sveta Svetovne daoistične federacije tako predstavlja pomemben prelomni trenutek v sodobni zgodovini daoizma, saj nakazuje prehod iz pretežno nacionalno umeščene religijske tradicije v bolj strukturirano, transnacionalno in institucionalno povezano globalno skupnost.

Kdo je prof. Martin Palmer: Martin Palmer je britanski teolog, pisec in eden vidnejših strokovnjakov za odnos med religijami, ekologijo in kitajsko duhovno tradicijo, zlasti daoizmom. Rodil se je leta 1952 v Združenem kraljestvu in je znan predvsem po tem, da že desetletja deluje na presečišču religije, okoljske etike in mednarodnega sodelovanja. Pri tem ne nastopa kot klasičen akademik v ozkem smislu, temveč kot javni intelektualec in praktik, ki raziskovalno delo povezuje z neposrednim angažmajem na terenu.

Med njegovimi ključnimi dejavnostmi izstopa ustanovitev in dolgoletno vodenje organizacije Alliance of Religions and Conservation, ki je povezovala verske skupnosti pri okoljskih projektih in spodbujala njihovo aktivno vlogo pri varovanju narave. Poleg tega je deloval kot svetovalec mednarodnim organizacijam, med drugim World Wide Fund for Nature, kjer je prispeval k vključevanju religijskih perspektiv v strategije okoljskega varstva in trajnostnega razvoja.