Dragocena obredja

Osebne izkušnje vsakega posameznika so edinstvene, dragocene in točno takšne, kot je njegova frekvenca s katero vibrira. Nekdo drug na mojem mestu, bi vse doživljal popolnoma drugače kot sem to doživljala sama. Vsak ima svojo pot, svojo zgodbo, svoje predhodne izkušnje, ki ga oblikujejo in s katerimi deluje navzven, v svet. In vsak sprejema (v primeru prepuščanja naravnemu toku Daa) vse kar se mu v življenju dogaja na svoj lasten, svojstven način.

V templju sem bila poleg rednega jutranjega in večernega obredja, deležna tudi izvajanja obredja darovanja, blagoslova, obredov za razrešitev tavajočih duš, obredov prečiščevanja in kozmičnega dviga duš. Nekateri obredi so potekali tudi pred templjem in zunaj, v spodjem delu templja.

Od ponedeljka, 6. 7. 2026, ko sem pri kosilu spoznala Mojstra Songa, so se vsa obredja spremenila, saj jih je v večini vodil prav on. Energija obredij, ki sem jih doživela ob njegovi prisotnosti, je bila zame veliko močnejša, globlja, nabita in »naelektrena«. Kar ne pomeni, da obredi ostalih mojstrov niso bili močni, vendar sem na slednjih čutila močnejšo energijsko povezanost z božanstvi. Včasih me je skoraj odneslo, da nisem mogla imeti odprtih oči in hkrati potegnilo navznoter. 

Eno izmed daritvenih obredij je bilo posvečeno Doumu Yuanjun (斗姆元君), Kozmični materi - materi Severnega voza, ki je ena najbolj čaščenih boginj in skrbi za vse ter je neizmerno sočutna. Iz nje izhaja devet zvezd Velikega voza, ki uravnavajo usodo in dolgoživost vseh bitij. V zgodnjem daoizmu ni imela antropomorfne podobe temveč je predstavljala funkcijo kozmičnega reda (operativni sistem vesolja), ki določa čas, usodo in življenjski cikel izražen v diagramih Velikega voza.

Zanimivo je, da nisem vedela kateremu božanstvu je obred namenjen. Na obredju sem sledila poteku in se samo prepustila. Občutila sem objemajočo energijo; roke sploh nisem mogla držati pri trebuhu, kot je v navadi, temveč sem cel obred držala roke pri srcu; tudi priklanjanje je bilo bolj čuteče, globlje in energija se me je tako sgloboko dotaknila, da sem jokala v presledkih. 

Čutenje božanskega dotika, vsaj tako sem ga jaz občutila, je bilo zame nekaj čisto novega, globokega in neopisljivega. Šele po končanem obredju sem izvedela kateremu božanstvu je bil ta poseben obred namenjen in ja, neverjetno je, kako globoko se nas lahko obred dotakne in seže v globino srca. 

Eno izmed obredij je bilo namenjeno Yuanshi Tianzunu (元始天尊), prvobitnemu Nebeškemu gospodu, ki je prvi med Tremi Jasnimi (三清), najvišjimi božanstvi daoistične tradicije. Predstavlja absolut Daa, prapočelo pred nastankom manifestiranega vesolja. Uteleša prvotno tišino pred stvarjenjem in je čisti, nediferencirani izvor Nebes. Predstavlja nerojeni potencial Daa, jasnost pred mislijo, tišino pred prvim dihom vesolja, večno ozadje za vsemi stvarmi. V tempeljski praksi kontemplacija Yuanshi Tianzuna vrne um v njegov najbolj prvotni mir. 

Ob tem obredju sem čutila prostorno brezmejno energijo, ki se širi. In roke, ki jih običajno držim pred sabo, so se kar same pomaknile navzven, kot da bi držala veliko žogo ali objemala drevo. Na koncu obredja, ki je bilo res zelo dolgo, sem komaj stala, vrtelo se mi je in sem takoj odšla na svež zrak, da pridem malo k sebi, pa ni veliko pomagalo. Sledil je zajtrk, ki sem se ga zelo razveselila, saj sem bila brez energije. Tako sem se dobro najedla, si odpočila in bila ponovno polna moči. Spoznala sem, da je tudi samo prisostvovanje obredju, lahko zelo globoko, močno in transformacijsko.

Primer prisotnosti na obredju za rešitev duše iz podzemlja je bila zame čudovita izkušnja, saj sem v prvem delu obredja čutila izjemno sočutje in podporo božanske energije ter ves čas prisotnost globoke milost, ki je vse zaobjemala – v meni je odzvanjalo čudovito petje, tako da sem vstopila v meditativno stanje. V drugem delu obredja pa se je vzdušje spremenilo, energija je postala močnejša, bolj zemeljska, pripovedujoča, odločna in obrnjena k podzemlju. Ob vstopu pred tempelj, v tretjem delu obredja, ki je potekalo zunaj, v spodnjem delu templja, sem zaznala močnejšo, dosledno in jasno energijo, ki je bila naslovljena na podzemlje. Obred se je nadaljeval v spodnjem delu templja, kjer je potekalo sežiganje – daritev podzemlju, kjer se je obred tudi zaključil.

Sama sem glasbo vedno dojemala preko občutenja, doživljanja in energijske nabitosti – moči. Pri daoističnem glasbenem obredju pa sem spoznala in doživela glasbo predvsem podporno. Čutila sem globino notranje povezanosti, enosti ter zlitosti z božanskim in hkrati prežemajoče napolnjenosti-polnosti. 

Ob vsem doživetem se je moje občutenje tako fizičnega telesa, kot notranjega občutka – stika s sabo poglobilo, prečistilo in prefinilo. Lahko rečem, da me je štirinajstdnevno prisostvovanje pri obredjih vibracijsko dvignilo in preoblikovalo. Zato ni slučajno, da je glavna značilnost daoistične glasbe oblika negovanja in kultiviranja.

Hvaležna sem Mojstru Songu za globoke transformativne obrede, vso pomoč, podporo ter vse dodatne informacije, ki sem jih prejela. Tako dragocenega darila duhovne rasti še nisem prejela, zato sem neizmerno hvaležna in se iz srca zahvaljujem za vse, kar je in bo večno ostalo del mene.

Alenka Zupan, članica SDT,