Kitajska tradicionalna glasbila: dízi 笛子

Ime: 笛子 dízi - bambusova prečna flavta

八音 Bayin (tradicionalna kitajska klasifikacija glasbil po osmih materialih): 竹 zhú, bambus

Opis

Dízi je prečna bambusova flavta, ki s svojim eteričnim zvokom in živahno barvno paleto predstavlja bistvo kulturne lepote in zvočne elegance starodavne kitajske dediščine. Je eden najbolj vsestransko izraznih pihal v tradicionalnem daoističnem obredju.

Izdelana je večinoma iz bambusa - 竹 zhú - predvsem zaradi njegove naravne resonance, tonske topline in rustikalnega zvoka. Staran in obdelan bambus ob vsem izboljša resonanco in vzdržljivost glasbila.

Spada v družino aerofonskih glasbil, kar pomeni, da proizvaja zvok z zrakom pri pihanju v cev, kar ustvari vibriranje zračnega stebra. Nanj se igra prečno, tako kot prečno flavto.

Pri igranju uporabljamo preponsko dihanje (upravljanje z zrakom), pihanje v ustnik (zračni tok delno usmerimo v in delno čez ustnik), prstno tehniko (pokrivanje in odkrivanje šestih luknjic) in izgovorjavo jezika (artikulacijo).

Značilnosti zvoka in njegove posebnosti

Dízi ima edinstveno lastnost, ki jo loči od mnogih drugih flavt. Vključuje namreč posebno luknjico, ki se nahaja med ustnikom in odprtinami za prste, in je prekrita s tanko membran, 笛膜dimo. 

Membrana je tradicionalno izdelana iz notranjih bambusovih vlaken ali trstike, in ko zrak prehaja skozi cev, vibrira. Ta membrana daje díziju značilen in edinstven vibrirajoči svetel in brenčeč podton, ki ni oster, temveč barvno obogaten z zgornjimi alikvoti. Veščina namestitve membrane dimo pred igranjem je ključnega pomena. Dimo moramo pravilno navlažiti in z vrsto naravnega lepila erliao previdno prelepiti luknjico, da dosežemo želeno napetost in brenčanje, ki izboljša projekcijo zvoka.

Zvok dízija se lahko zelo razlikuje glede na tonaliteto flavte (uglašen je lahko v C, D, F in G …), debelino bambusa in napetostjo dimo ​​membrane. 

Sestavljen je iz enega ali pogosteje iz dveh delov, ki vključujeta kovinski konektor za prenosljivost zvoka in prilagajanje uglaševanja.

Dve dodatni luknjici, ki se nahajata na dnu dízija se včasih uporabljata za uglaševanje ali pritrjevanje okrasnih resic.

Zgodovina in izvor  

Zgodovina tega glasbila sega več kot 2000 let v preteklost. Zgodnje oblike so bile odkrite v obdobju vojskujočih se držav (475–221 pr. n. št.). Arheološke najdbe kot so kostne flavte in bambusovi instrumenti, ki spominjajo na sodobni dízi kažejo, da so bile bambusove flavte del kitajske kulture že od antičnih časov. V času dinastije Han (206 pr. n. št. – 220 n. št.) je dízi postal dobro uveljavljen instrument v kitajski dvorni in ljudski glasbi. Eden najpomembnejših razvojnih dogodkov v oblikovanju dízija se je zgodil v času dinastije Tang (618–907 n. št.), ko je bila dodana dimo membrana, ki je močno vplivala na zven in izrazne lastnosti instrumenta. 

V tem obdobju se je glasbilo razširilo po vsej vzhodni Aziji in vplivalo na razvoj podobnih instrumentov v Koreji, na Japonskem in v Vietnamu. V sodobnem času, zlasti v 20. stoletju, je dízi doživel nadaljnje izboljšave: standardiziran sistem uglaševanja, natančnejšo postavitev lukenj in uporabo novih materialov. Te spremembe so ga pomagale vključiti v sodobne kitajske orkestre, zaradi česar je postal osnovni instrument tako v tradicionalni kot sodobni kitajski glasbi.

Dízi ni le bambusova flavta. Je glas kitajske kulture in dokaz stoletnih glasbenih inovacij. Izrazi lahko lirično lepoto in širok čustveni razpon, od veselja do igrivosti in od melanholije do zasanjanosti. Zaradi te izrazne vsestranskosti je dízi idealen instrument, ki ohranja svoj brezčasen čar in prepoznaven zvok. Njegova relativno preprosta zasnova prikriva globoko kompleksnost in izrazni razpon, zaradi česar je primeren tako za začetnike kot za izkušene glasbenike.

Uporaba

V kitajski tradicionalni in sodobni glasbi se uporablja kot solistični instrument v ansamblih in orkestrih. Pomembno mesto ima v ljudski glasbi, kitajski operi in instrumentalni glasbi, uporabljajo ga tudi za gledališko in obredno glasbo ter pri spremljavi plesa in pripovedovanja. V daoističnem okolju je lahko del liturgičnih ansamblov, kjer spremlja obredne melodije in vokalne recitacije.

Daoistični kontekst

V daoističnem obredju ima predvesem vlogo pihalnega spremljevalnega instrumenta v liturgičnih ansamblih. Njegov svetel in gibek zvok se vključuje v vokalne recitacije, obredne melodije in procesije ter soustvarja zvočni prostor obreda. V daoistični glasbi nima zgolj glasbene, temveč tudi obredno funkcijo: glasba ureja potek obreda in vzpostavlja skladnost med človekom, skupnostjo in kozmičnim redom.

Različice in sorodni instrumenti 

Qǔdí 曲笛 je mehkejši, globlji dízi, tradicionalno povezan z južnokitajskim slogom kūnqǔ.

Bāngdí 梆笛 je krajši in višje uglašen dízi, značilen za severnokitajske glasbene sloge in izrazitejši, svetlejši zvok.

Xīndí 新笛 je sodobno razviti dízi z razširjenim tonskim obsegom in standardiziranim uglaševanjem.

Sorodna glasbila so xiāo 簫, navpična bambusova flavta brez membrane, ter chí 篪 chí, starodavna prečna bambusova flavta, sorodna zgodnjim oblikam dízija.

Alenka Zupan, članica SDT

Viri:

What Is The Dizi? History, Sound & Playing Techniques - Musicalinstrumenthub.com

Dízi (笛子) – Duke University Musical Instrument Collections

"Transverse Flute (Ti-Tzu)." 2020. Smithsonian Institution. 2020. https://www.si.edu/object/transverse-flute-ti-tzu:nmnhanthropology_8468295

"Oldest Musical Instruments Dated." 2022. Archive.org. 2022. https://web.archive.org/web/20160114055016/https://www.bnl.gov/bnlweb/pubaf/pr/1999/bnlpr092299.html

Anne, Laura. 2022. "Jiahu (Ca. 7000–5700 B.C.) | Essay | the Metropolitan Museum of Art | Heilbrunn Timeline of Art History." The Met's Heilbrunn Timeline of Art History. 2022. https://www.metmuseum.org/toah/hd/jiah/hd_jiah.htm

"Di | Musical Instrument | Britannica." 2022. In Encyclopædia Britannica. https://www.britannica.com/art/di

Goodman, Howard L. Xun Xu and the Politics of Precision in Third-Century AD China. Leiden: Brill, 2010.

"2nd International E-Conference on Studies in Humanities and Social Sciences: Conference Proceedings." 2018, December. https://doi.org/10.32591/coas.e-conf.02

Beyond the May Fourth Paradigm: In Search of Chinese Modernity. United States, Lexington Books/Rowman & Littlefied, 2008.

陳正生 (22 October 2001). 談談民族管樂器聽覺訓練在演奏中的作用 (in Chinese).

Lau, Frederick. Music in China: Experiencing Music, Expressing Culture. New York: Oxford University Press, 2008.