Prvi dotik (2. del)

Nikoli si nisem mislila, da bom zares šla živet v tempelj v daoistično skupnost (čeprav, kot že povedano, sem o tem sanjala in si notranje želela) in to na Kitajsko, kjer bom izpopolnila igranje Dizi flavte, se učila ostalih daoističnih glasbenih inštrumentov, poglobila v študij daoistične obredne glasbe, se povezala s posvečenimi in odkrivala svet Daa.

Že prvi stik z mojo učiteljico, Ou Dao Daozhang, ob prihodu na letališče Yichun, je bil tako globok, da so mi od radosti kar solze stekle po licih. Takoj sva se povezali in začutila sem jo kot »starejšo« sestro, ki mi je vsak trenutek tega dvotedenskega izobraževanja nesebično in z ljubeznijo predajala daoistično znanje in izkušnje. Iz nje je v celoti izžarevala modrost, stanje miru, ki se je preneslo name, me prežemalo in spreminjalo.

Daleč stran od vsakdanjega vrveža, visoko proti vrhu gore Xihuashan 囍华山 (kar v prevodu pomeni »Gora cvetoče harmonije«), v objemu dostojanstvenega bambusovega gozda, kraljuje čudovit, mogočen sestrski Tempelj Chongdao Gong (崇道宫) Quanzhen linije (Quánzhēn pài 全真派).

Tempelj ima prelep razgled na dolino in hribe, ki, kot sem kasneje odkrila, vsak dan ponuja raznoliko barvno paleto sončnega vzhoda, igro meglic, ki se vijejo, prepletajo in veselo plešejo po dolini. Včasih je bila megla tako gosta, da je nad oblaki ostal le tempelj, kot da nič drugega ne obstaja. Včasih pa si lahko jasno prepoznal vse oblike v daljavi, vse tja do koder je segel pogled. Dragoceni trenutki, ki so med vsakodnevnimi obveznostmi radostili poglede posvečenih.

Pozneje, tekom prvega tedna, sem izvedela kako je tempelj nastal in tudi videla načrte za širitev in nadaljnji razvoj - navdihujoče.

Kljub temu, da sem na poti spala le 4 ure po delčkih, sem ob prihodu v tempelj v sebi čutila spokojnost in z opazovanjem srkala vase vse, kar sem zaznala s čutili ter notranjim občutenjem. Ozračje je bilo nabito z božansko energijo vzvišene in vsemogočne prisotnosti, in vsak moj vdih je bil prežet z globokim mirom in harmonijo, ki je name deloval kot balzam. Popolno.

Takoj po namestitvi v prostorno in udobno sobo sem doživela prvo večerno obredje (pred sončnim zahodom) in čeprav še nisem razumela vsega kar pojemo, so se mi med obredjem po licih znova ulile solze.

Vse je vplivalo name: slavnostna dvorana z mogočnimi kipi, ki delujejo skoraj živi, polnimi simbolike in daoističnega pomena, obredno petje in čudovite melodije obrednih pesmi, ki so me popolnoma prežele, kadila in sveče, … vse me je hkrati zaobjelo in posrkalo vase.

Čutila sem dotik, globoko v srcu, stanje, ko telesa več ni, kjer misli obmirujejo in samo SI – popolna zlitost v božanski enosti.

Že prvi dotik vsega, kar sem doživela samo v par urah prvega dne, je bil neverjetno globok in intenziven. Sprejeta sem bila z odprtimi rokami in podprta na vsakem koraku tako fizično, čustveno, mentalno in duhovno. Celostna »podpora«, ki sem je bila deležna, je presegala moje dosedanje stanje, odnose in izkušnje v življenju. Nad vsem sem bila izjemno očarana, saj sem kaj takega doživljala prvič v življenju. In za vse sem bila neizmerno hvaležna prav vsak trenutek.

Počutila sem se kot del utečenega kolesja, povezana v skupino dvajsetih srčno delujočih in predanih posvečencev ter posvečenk, kjer je bil stik z vsakim od njih tako prefinjen, da je bil že samo pogled dovolj, ko je govorica telesa povedala vse in ko so bile tudi besede odveč. In v tej enosti z vsem so se kot prosojna tančica, postopoma, iz dneva v dan, odstirala nova in nova, globoko doživeta in dragocena spoznanja Daa.

Vse je bilo tako, kot, da sem tukaj že bila, kot da sem že del vsega in sem lahko popolnoma brezskrbna, umirjena in blažena, tako kot dojenček, ki brezskrbno spi v toplem materinem naročju. Spoznala sem, da je to zame več kot dom!

Sledili so dnevi razkrivanja, poglabljanja, intenzivne vadbe, učenja in pridobivanja bogatih izkušenj. Program je bil vsebinsko zelo bogat in kljub intenzivnosti so v dnevne aktivnosti vpadala tudi nenapovedana, vendar prijetna presenečenja, dogodki, ki so še dodatno obogatili doživljanje tempeljskega življenja.

Kaj je lahko več kot to, da živiš, doživljaš in čutiš prežetost vsega z vsem, … ko je vse delovanje okoli tebe prepojeno z globino modrosti, načeli in zakoni, ki vladajo vsemu. Neprecenljivo - božansko.

Članica SDT, Alenka Zupan