Sestava in izrazne značilnosti daoistične glasbe Wudang

Li Huatao (李华涛) je učitelj na Fakulteti za umetnost Pedagoške univerze Hanjiang (汉江师范学院艺术学院), direktor Centra za raziskovanje in širjenje daoistične glasbe Wudanga (武当道乐研究与传播中心), vodja Orkestra daoistične glasbe Wudanga (武当道乐团) ter raziskovalec v Centru za raziskovanje in širjenje kulture Wudanga (武当文化研究与传播中心), ključnem raziskovalnem središču province Hubei (湖北) za humanistiko in družboslovje. Hkrati je umetniški direktor Daoistične akademije Wudangshan (武当山道教学院), Daoističnega združenja Wudangshan (武当山道教协会) in Daoističnega združenja mesta Shiyan (十堰市道教协会). Imenovan je bil tudi za promotorja kulture v Mednarodnem komunikacijskem centru Shiyan (十堰国际传播中心), podelili pa so mu naziv »častni prebivalec gore Wudangshan«.

Wudangshan (武当山) je tisočletno središče daoistične prakse, v katerem sobivata in se povezujeta tradiciji Quanzhen (全真) in Zhengyi (正一). V obdobju dinastije Ming (明) je dobil status svetišča, namenjenega izključno cesarski družini (cesarskega središča daoistične prakse). Dvor je redno po cesarskem ukazu podarjal celotne komplete obrednih glasbil, odrejal pripravo enotnih obrednih predpisov in prirejal veličastne cesarske državne daritvene obrede. Od obdobij dinastij Yuan (元) in Ming naprej daoisti obeh tradicij, ki prebivajo v tamkajšnjih templjih, izvajajo obrede ob istih oltarjih, njuna glasbena sloga pa se tesno prepletata. Daoistična glasba Wudanga, pogovorno imenovana »wudanški napevi« ali »glasba nesmrtnikov Wudanga«, slovi kot živi fosil starodavne glasbe Kitajske (中国). Celovito združuje klasično glasbo, dvorno glasbo in ljudsko glasbo regije Qinba (秦巴). Deli se na dva osrednja sklopa: vokalno glasbo (napevi yunqiang) in instrumentalno glasbo (skladbe paizi), ki ju dopolnjuje celoten nabor glasbil, podarjenih po cesarskem ukazu. Združuje duha daoističnih nesmrtnikov, dostojanstvo cesarske obredne glasbe in živahnost lokalnega ljudskega izročila.

I. Celovita sestava glasbenega sistema

(1) Vokalna glasba: napevi yunqiang (jedro daoistične glasbe, vokalno recitiranje in petje svetih besedil)

       Glede na obredno rabo se deli na napeve yang in yin ter združuje dva velika sistema: napeve desetih smeri tradicije Quanzhen in cesarske napeve za postne in daritvene obrede tradicije Zhengyi. Izvedba vključuje solopetje, petje s predpevcem, enoglasno skupinsko petje in zborovsko petje, ves čas pa jo spremljajo obredna glasbila.

1. Osnovni značaj napevov Quanzhen (pristni napevi Quanzhen / napevi desetih smeri)

       Poudarek je na jutranjih in večernih obredih, sedeči meditaciji ter tihi duhovni praksi. Glasbeni slog je miren in preprost, melodije pa dolge in umirjene. Značilna skladba je »Chengqing yun 澄清韵, napev za recitiranje svetih besedil, ki ga pri vsakdanji praksi uporabljajo daoistični duhovniki v templjih po vsem gorovju. Ritem je umirjen, maloštevilne besede pa se raztezajo v dolge melodične fraze. Usmerjen je predvsem v notranje izpopolnjevanje in negovanje srčne zavesti.

2. Posebnosti napevov Zhengyi (namenjeni cesarskim državnim daritvenim obredom ter postnim in daritvenim obredom s talismani in registri)

       V obdobju dinastije Ming so jedro cesarskega središča daoistične prakse sestavljali obredi Zhengyi. Dvor je posebej pripravil standardizirane obredne predpise za različne cesarske državne daritvene obrede za blagoslov. Glasbeni slog je razkošen, poln in večplasten, spremljajo pa ga celotni sklopi instrumentalnih melodij, ustvarjenih po cesarskem naročilu. Primeren je za velike cesarske obrede, kot so obredno stopanje po zvezdnem vzorcu Velikega voza in sedemdnevni veliki daritveni obredi zlatega registra.

3. Napevi yang (cesarski državni daritveni obredi, jutranji in večerni obredi, praznovanja in prošnje za blagoslov)

       Združujejo spokojnost tihe prakse Quanzhen in slovesnost cesarskih obredov Zhengyi. Melodije so svetle in prefinjene. Značilni skladbi sta Da wusheng fu 大五声福 in Pu gongyang 普供养. Večinoma se uporabljajo pri uradnih državnih daritvenih obredih za cesarjevo dolgoživost, mir in varnost ter odvračanje nesreč.

4. Napevi yin (cesarski obredi za odreševanje in prečiščevanje pokojnih)

Temeljijo na obrednih predpisih za prečiščevanje pokojnih, ki jih je pripravil dvor. Melodije so zračne in otožne, ritem pa dolg in razpotegnjen. Značilni skladbi sta Fanhun xiang 返魂香 in Miluo ge 弥罗歌.

(2) Instrumentalna glasba: skladbe paizi (skladbe zgolj za pihala in tolkala, obredna spremljava in ustvarjanje vzdušja)

       Celovit instrumentalni sistem temelji na kompletih obrednih glasbil, ki jih je po cesarskem ukazu podarjal dvor dinastije Ming. Obredi Zhengyi se močno opirajo na ustaljene instrumentalne melodije, tradicija Quanzhen pa poudarja uporabo obrednih tolkal za oblikovanje vzdušja. S povezovanjem obeh tradicij so se oblikovale tri vrste skladb paizi:

1. Osrednje skladbe (namenjene cesarskim državnim daritvenim obredom)

      Nadaljujejo izročilo dvorne slovesne glasbe iz zbirke Da Ming yuzhi xuanjiao yuezhang 大明御制玄教乐章. So veličastne in strogo urejene, ustvarjene posebej za velike daritvene obrede zlatega registra za blagoslov cesarske družine. Primera sta Muben jing 木本经 in Baihe chi 白鹤翅. Cesar Ming Chengzu (明成祖) je posebej ustvaril Xuantian Shangdi yuezhang 玄天上帝乐章)in jo vključil v obrede tega gorovja kot stalno skladbo državnih daritvenih obredov.

2. Razvedrilne skladbe

       Vključujejo prvine ljudske glasbe regije Qinba in porečja reke Hanshui (汉水). Izvajajo se med premori v obredih, so lahkotne in melodično razgibane ter bogatijo zvočno podobo obreda. Primer je Wannian huan 万年欢.

3. Skladbe za obredna glasbila

       Izvajajo se z ansamblom tolkal, kot so zlati zvonovi, žadasti zvočni kamni qing in veliki bobni, podarjeni po cesarskem ukazu. Namenjene so jutranjim in večernim obredom Quanzhen ter obrednemu odpiranju oltarja, obhodom oltarja in njegovemu obrednemu zapiranju pri državnih daritvenih obredih. Njihov značaj je čist in slovesen, takšna instrumentalna zasedba pa je prepoznavna značilnost cesarskega središča daoistične prakse.

(3) Spremljevalni nabor glasbil (standardizirana cesarska darila)

       Dvor dinastije Ming je palačam in templjem Wudanga večkrat po cesarskem ukazu podaril celotne komplete obrednih glasbil. Ti so vključevali zlate zvonove, žadaste zvočne kamne qing, celoten nabor bakrenih obrednih tolkal, ustne orgle sheng, prečne flavte dizi, vzdolžne flavte xiao in starodavna brenkala. Cesarsko podarjena glasbila so enakomerno razdelili med devet palač in osem templjev ter tako oblikovali enoten cesarski instrumentalni sestav. Obe tradiciji, Quanzhen in Zhengyi, sta uporabljali ista glasbila, njuni vlogi pa sta se dopolnjevali:

1. Obredna tolkala (osrednja cesarska obredna glasbila): cesarsko podarjeni zlati zvonovi, žadasti zvočni kamni qing, veliki bobni, činele nao in bo, lesene ribe muyu ter gongi dang; nepogrešljiva glasbila državnih daritvenih obredov;

2. Pihala (glavna glasbila državnih daritvenih obredov Zhengyi): ustne orgle sheng, bambusove prečne flavte dizi, vzdolžne flavte xiao in pihala guanzi, sestavljena posebej za skupinsko izvajanje pri velikih cesarskih postnih in daritvenih obredih;

3. Brenkala (osebno izpopolnjevanje v tradiciji Quanzhen in ustvarjanje vzdušja za državne daritvene obrede):  guqin, zhongruan in guzheng.

(4) Sistem prenašanja izročila: pravoverno izročilo palač in templjev (povezovanje tradicij Quanzhen in Zhengyi)

       Osrednji nosilci izročila daoistične glasbe celotnega gorovja so daoisti, ki prebivajo v njegovih devetih palačah in osmih templjih. Pripadniki tradicij Quanzhen in Zhengyi že dolgo živijo in vadijo skupaj:

       Daoistični duhovniki Quanzhen, ki so prebivali v templjih, so se posvečali predvsem tihi praksi ter jutranjim in večernim obredom, pri čemer so ohranjali spokojni značaj napevov desetih smeri. Daoisti Zhengyi v palačah so bili posebej zadolženi za različne cesarske državne daritvene obrede, ki jih je prirejal dvor. Glasbo so izvajali po enotnih obrednih predpisih, pripravljenih na dvoru, in vnašali razkošne sklope dvornih melodij. V obdobju Yongle (永乐) je dvor izbral in na goro poslal več kot štiristo poklicnih glasbenikov in plesalcev. Ti so poenoteno poučevali cesarske skladbe in usklajevali pevske obrazce. Pripadniki obeh tradicij so ob istih oltarjih recitirali sveta besedila in skupaj izvajali državne daritvene obrede. Njihova glasbena sloga sta se medsebojno prežemala in oblikovala enotno jedro »wudanških napevov«.

II. Splošne značilnosti glasbenega izraza

       Wudang je edinstveno cesarsko središče daoistične prakse v državi, ki združuje tradiciji Quanzhen in Zhengyi. Ob cesarskih skladbah, podarjenih glasbilih in rednem izvajanju državnih daritvenih obredov se je oblikoval glasbeni izraz, ki povezuje štiri značilnosti:

1. Spokojni in umirjeni značaj napevov Quanzhen (osnova notranjega izpopolnjevanja)

       Temelji na napevih desetih smeri tradicije Quanzhen. Melodije so umirjene in dolge, z majhnimi tonskimi nihanji in brez razkošnih okraskov. Primerne so za sedečo meditacijo, dihalne vaje in zdravilno rabo daoistične glasbe. Ustvarjajo vzdušje praznine, tišine in zračnosti, ki podpira prakso ter predstavlja osrednji značaj napevov svetih besedil pri vsakdanjih jutranjih in večernih obredih.

2. Cesarska veličastnost tradicije Zhengyi (osrednje ogrodje državnih daritvenih obredov)

       Dvor dinastije Ming je pogosto prirejal sedemdnevne državne daritvene obrede zlatega registra za cesarjevo dolgoživost in blagoslov ter za odvračanje nesreč in trajno blagostanje. Spremljali so jih enotno pripravljeni cesarski obredni predpisi in cesarske skladbe. Glasbene oblike so zapletene, skupni zvok pihal in tolkal pa poln, slovesen in mogočen. Pri velikih cesarskih slovesnostih sprejemanja božanstev in voščil za dolgo življenje glasba ustvarja izrazito obredno vzdušje ter v celoti izraža cesarski sistem obredne glasbe.

3. Prefinjenost dvorne obredne glasbe (posebna prepoznavnost cesarskega središča daoistične prakse)

      Cesar Ming Chengzu je ukazal pripraviti zbirko Da Ming yuzhi xuanjiao yuezhang in v velikem obsegu podarjal standardizirana obredna glasbila ter tako poenotil tonske in glasbene vzorce daoistične glasbe po vsem gorovju. Strukturo melodij so uredili po pravilih dvorne slovesne obredne glasbe ter uravnotežili preprostost tradicije Quanzhen in kompleksnost tradicije Zhengyi. Tako je nastal uravnotežen in prefinjen cesarski glasbeni značaj brez skrajnosti, ki se razlikuje od daoistične glasbe običajnih lokalnih palač in templjev.

4. Živahen ljudski značaj regije Qinba in porečja Hanshui

      Pri oblikovanju melodičnih obrazcev so prevzemali ritme in napeve ljudskih pesmi domačih gora in rečnih pokrajin. Razgibane, lahkotne melodije uravnovešajo slovesnost in težo cesarske obredne glasbe ter povezujejo izročilo dvorne slovesne glasbe z izrazom regionalne kulture.

Razlike v glasbenem izrazu glede na obredno okoliščino

   - Tiha praksa pri jutranjih in večernih obredih: prevladujejo napevi Quanzhen, mehki, spokojni, blagi in umirjeni;

   - Veliki cesarski državni daritveni obredi zlatega registra: glasbena sloga Quanzhen in Zhengyi se združujeta v veličasten, slovesen, razkošen in mogočen izraz, ki v celoti odraža zasnovo dvorne obredne glasbe;

  - Cesarski obredi za odreševanje in prečiščevanje pokojnih: prevladujejo napevi yin tradicije Zhengyi, globoki, dolgi, oddaljeno zveneči in zračni;

- Vsakdanji obredi za blagoslov v palačah in templjih: vključujejo regionalne ljudske melodije ter so melodično razgibani, mehki in polni življenja.

III. Ključni dejavniki oblikovanja glasbenega izraza

       Wudangshan je bil kot cesarsko središče daoistične prakse dinastije Ming, ki je povezovalo tradiciji Quanzhen in Zhengyi, temelj za oblikovanje edinstvenih »wudanških napevov«. V obdobju dinastije Yuan so se v gorovju zbirali duhovniki obeh tradicij in si izmenjevali napeve svetih besedil. Po »gradnji na Wudangu na jugu« v obdobju Yongle dinastije Ming je dvor vzpostavil ureditev svetišča cesarske družine, redno po cesarskem ukazu podarjal celotne komplete obrednih glasbil, odredil pripravo enotnih obrednih predpisov in stalno prirejal cesarske državne daritvene obrede po celovitem protokolu. Iz vse države je izbiral glasbenike in plesalce ter jih pošiljal na goro poučevat cesarske skladbe. Vokalni napevi tihe prakse Quanzhen in melodični obrazci cesarskih postnih in daritvenih obredov Zhengyi so se tako tesno prepletli. Jedro celotnega izročila sestavljajo klasični daoistični napevi svetih besedil, njegovo ogrodje pa določa cesarska dvorna obredna glasba dinastije Ming. Tradicija Zhengyi ohranja celovite sklope instrumentalne glasbe državnih daritvenih obredov in regionalne ljudske melodije, tradicija Quanzhen pa daje osnovni značaj spokojnosti in negovanja srca. Cesarske skladbe, podarjena obredna glasbila in standardizirani sistem državnih daritvenih obredov, značilni za cesarsko središče daoistične prakse, dodatno poudarjajo veličasten in prefinjen dvorni značaj. Preplet različnih sistemov je ustvaril edinstvene napeve Wudangshana, ki služijo duhovni praksi, cesarskim obredom, javnim izvedbam ter ohranjanju zdravja in dobrega počutja.

Li Huatao (李华涛)