Kitajska tradicionalna glasbila: mùyú 木魚

Ime: 木魚 mùyú - lesena riba

八音 Bayin (tradicionalna kitajska klasifikacija glasbil po osmih materialih): 木 mù - les.

Evropska znanstvena klasifikacija glasbil (sistem Hornbostel-Sachs): idiofoni - tolkala.

Opis

Lesena riba ( 木魚, Mùyú) je tradicionalno kitajsko tolkalo, izdelano iz lesa. Obredno tempeljsko glasbilo je okrogle oblike z votlo notranjostjo in s podolgovato odpritno na sprednjem delu, medtem ko ima na zadnji strani ročaj. 

Nanj igramo z leseno palčko, katere vrhnji del je lahko ovit v mehkejši material, ki ublaži udarec in posledično zvok. Obstajata dve vrsti lesene ribe: okrogla in podolgovate oblike z
glavo v obliki zmaja in trupom v obliki ribe, ki je običajno obešeno na dvorišču templja. igranje
nanj naznanja posebno obredje ali obrok.

Glasbilo je izdelano iz gostega lesa, običajno iz kafrovca (lat. Cinnamomum camphora), palisandra (dalbergia) ali iz tikovine.

Lesena riba je eno najpogostejših vzhodnoazijskih tolkal. Danes je njena uporaba povezana predvsem z obredno glasbo, v preteklosti pa tudi s tradicionalno glasbo.

Glasbenik pri igranju z leseno palčko udarja po sredini lesene ribe. Moč udarca in način udarca vplivata na jakost in barvo zvoka. V večini primerov na glasbilo igramo enakomerno ritmično, saj z leseno ribo primarno ohranjamo, pospešujemo ali upočasnjujemo ritem recitacije in petja.

Značilnosti zvoka in posebnosti glasbila

Zvok lesene ribe bi lahko opisali kot kratek, jasen, prodoren, lesen in votel. Značilen zvok se jasno razločuje od ostalih obrednih glasbil. Kljub tišjem zvoku med obredjem izstopa iz množice
zvokov tolkal, ki so pretežno kovinska. Uporaba muyu je skoraj izključno ritmična in ne melodična.

Določena zaporedja udarcev na leseno ribo oznanjajo začetek ali konec obredja in določene prehode med posameznimi deli. Njen zvok ima v daoističnem okolju praktični in tudi simbolni pomen. Enakomerno udarjanje na glasbilo podpira osredotočenost in zbranost. V klasičnem  tekstu Wúshàng Mìyào (無上秘要 ) ali Najvišje skrivnostne osnove lahko preberemo, da zvok lesene ribe in zvok obredne sklede prebujata prašni svet (chenshi 塵世 ali hongchen 紅塵), oziroma, posvetni, minljivi svet v kitajski tradiciji. Ponavljajoči ritem in zven lesene ribe poslušalce in izvajalca usmerja stran od vsakodnevnih misli in proti umirjenemu, pozornemu, zbranemu stanju.

Zgodovnina

Prva zabeležka o uporabi lesene ribe v daoističnih templjih sega v obdobje dinastije Tang, torej v 8. stoletje. Pred tem so v daoističnih templjih uporabljali kamnito ribo in bloke.
Muyu ni zgolj daoistično obredno glasbilo, uporabljajo ga tudi v budizmu. Obe tradiciji ga uporabljata za natančno določanje ritma med recitiranjem obrednih besedil ter kot simbol neprekinjene duhovne čuječnosti, saj riba nikoli ne zapre oči.  

Sorodna glasbila

Lesena riba spada v skupino lesenih tolkal. Obstaja več različnih velikosti lesene ribe, od majhne ročne različice vse do velike tempeljske, katere velikost lahko doseže tudi več kot meter v premeru. Zvok večje lesene ribe je globok, manjše pa višji in bolj prodoren. Med pogosta sorodna glasbila spadajo leseni bloki ali lesene klape, ki jih prav tako uporabljamo za ustvarjanje kratkih, ritmičnih, prodornih lesenih zvokov. V obrednem kontekstu se slednji sicer ne uporabljajo. 

Ker se muyu uporablja za določanje ritma, sta sorodni obredni glasbili boben in zvonec. Boben ustvari močan, mehkejši in globok zvok, zvonec pa kratek, svetel in kovinski zvok.
 

Daoistični kontekst

V daoistični praksi je lesena riba v uporabi že od 8. stoletja. Spremlja recitacije, obredno glasbo in naznanja potek obredja. V daoističnem obredju ima glasba pomembno vlogo. Kljub svoji preprostosti je muyu pomembno glasbilo, saj ustvarja vzdušje primerno za petje, recitacijo, obredje in povezovanje z božanskimi silami. Pri daljšem obredu ritmično udarjanje omogoča izvajalcem, da ohranijo enakomeren tempo in se osredotočijo na besedilo oziroma obred.

Uporaba lesene ribe v daoističnem obredju kaže, kako glasba v tej tradiciji ni namenjena samo poslušanju, ampak lahko pomaga pri zbranosti, obrednem delovanju in ustvarjanju povezave med človekom, naravo in duhovnim svetom.

Maj Dolšak Fabris, vodja Oddelka za daoistično in tradicionalno kitajsko glasbo.