Dr. Jana S. Rošker: Metoda transkulturne filozofske sublacije: teorija in praksa

O avtorici

Dr. Jana S. Rošker je ena vodilnih slovenskih sinologinj in filozofinj ter mednarodno priznana raziskovalka kitajske filozofije, primerjalne in transkulturne filozofije. Kot profesorica na Oddelku za azijske študije Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani že vrsto let raziskuje kitajsko mišljenje, njegovo epistemologijo, etiko, logiko in metodologijo primerjalnih raziskav. S svojim delom je pomembno prispevala k razvoju transkulturne filozofije ter k sodobnemu razumevanju dialoga med evropskimi in vzhodnoazijskimi filozofskimi tradicijami.

Uredništvo rubrike Daoistične študije v okviru SDT  meni, da delo dr. Jane S. Rošker predstavlja eno pomembnih sodobnih metodoloških izhodišč za raziskovanje daoizma v dialogu z drugimi filozofskimi in religijskimi tradicijami. Zato ga z njenim prijaznim dovoljenjem predstavljamo tudi našim bralcem. Pričujoči povzetek temelji na avtoričinem izvirnem besedilu, dopolnjen pa je s poudarkom na pomenu njene metode za religijske in posebej daoistične študije.

Metoda transkulturne filozofske sublacije in njen pomen za daoistične študije

Knjiga Metoda transkulturne filozofske sublacije: teorija in praksa predstavlja izviren metodološki pristop k raziskovanju različnih filozofskih in kulturnih tradicij. Dr. Jana S. Rošker v njej razvija koncept transkulturne filozofske sublacije, ki temelji na procesnem razumevanju resničnosti ter na nekaterih temeljnih načelih kitajske dialektike korelativne komplementarnosti.

Metoda ne izhaja iz razumevanja kultur kot zaprtih in nespremenljivih sistemov, temveč jih obravnava kot žive procese, ki se oblikujejo skozi zgodovinske stike, notranje spremembe in medsebojne vplive. Pri tem pojem sublacije označuje proces, v katerem se določena nasprotja presežejo, vendar se pri tem ne izničijo: ohranijo se njihovi pomembni vidiki, ki lahko prispevajo k novemu razumevanju.

Osrednja predpostavka metode je, da resnično srečanje različnih miselnih tradicij ne pomeni prevlade ene nad drugo niti njunega poenostavljenega zlitja. Gre za ustvarjalni proces, v katerem se preoblikujejo tako raziskovani koncepti kot tudi raziskovalec sam. Srečanje različnih perspektiv tako ni zgolj primerjava že oblikovanih sistemov, temveč prostor vzajemnega učenja in nastajanja novih uvidov.

Čeprav je bila metoda razvita predvsem v okviru primerjalne filozofije, ima pomemben potencial tudi za religijske študije. Omogoča raziskovanje različnih religijskih izročil brez njihovega reduciranja na en sam pojmovni okvir. Namesto iskanja univerzalnih podobnosti ali poudarjanja nepremostljivih razlik spodbuja raziskovanje odnosov, napetosti in možnosti vzajemnega razsvetljevanja med tradicijami.

Za daoistične študije je takšen pristop posebej zanimiv, saj odpira metodološke možnosti za raziskovanje tradicije, ki resničnost razume kot nenehen proces nastajanja in preobrazbe. Daoistični poudarek na odnosnosti pojavov, na ravnovesju komplementarnih sil ter na nenehnem toku sprememb ustvarja pomembne vzporednice s procesnim pristopom transkulturne filozofske sublacije.

Metoda nas nagovarja k takšnemu pristopu, v katerem srečanje daoizma z drugimi filozofskimi in religijskimi tradicijami ni zasnovano kot podrejanje ene tradicije drugi ali kot njihovo poenostavljeno združevanje. Razlike se ne kažejo kot ovira, temveč kot možnost ustvarjalnega srečanja in poglobljenega razumevanja kar v določenih vidikih resonira z daoističnim pojmovanjem Daa kot neizrekljivega izvora, ki se v svetu pojavov razodeva kot imanentni proces odnosnosti, ravnovesja in transformacije.

E-knjiga je dostopna na povezavi:
https://ebooks.uni-lj.si/ZalozbaUL/catalog/view/939/1411/13373